V Teatru Otočec sodelujem že skoraj 25 let. Kot igralec sem začel, če se prav spomnim, v petem razredu, ko sem odigral vlogo v komediji Pavliha in malo čez les. Takrat sem začel s popolnoma drugo ekipo, od katere danes v skupini sodelujemo le še trije. Torej lahko rečem, da imam enega najdaljših statusov v našem gledališču oziroma v društvu.

Situacija v društvu je hotela, da sem leta 1997 prevzel odgovornost za delovanje društva in tako postal njegov prvi mož. To funkcijo opravljam še danes, zato je pa po mojem mnenju tudi že skrajni čas, da se na tem mestu malo prevetrijo zadeve. Vsi smo nadomestljivi.

Sicer pa sem s svojim delom tako v društvu kot tudi v teatru, zadovoljen. Kljub temu, da sem pred leti prevzel še funkcijo režiserja v teatru, lahko mirno rečem, da je delo v teatru zelo raznoliko, zanimivo in pestro, hkrati pa zadnja leta tudi zelo sproščeno. V največje zadovoljstvo pa mi je dejstvo, da nismo prijatelji samo v teatru, temveč tudi v zasebnem življenju. Seveda se to zelo pozna pri delu na odru, za katerega lahko trdim, da je zelo naporno, saj od sodelujočega zahteva polno mero zbranosti in poguma. Odlično odigrana gledališka dela v zadnjih nekaj letih pa niso samo plod mojega dela, pač pa predvsem talentiranosti igralcev in ostalih sodelujočih v skupini. Pri tem pa imam vedno v ozadju načelo, da ni režiserja, ki bi uprizoril dobro gledališko igro ob povprečnih igralcih, pač dobrih, talentiranih in izkušenih igralcih.

Zato, da svoje aktivno delo v društvu lahko nemoteno opravljam, gre zahvala tudi vsem ostalim v društvu, pa tudi moji družini, posebno ženi, ki z razumevanjem sprejema moje odločitve glede dela v teatru in društvu. Ne malokdaj se namreč zgodi, da so žena in oba sinova prikrajšani za izvajanje gledališke in društvene dejavnosti.

Franc: On se je kalil iz pionirja igralca v dobrega igralca do dobrega režiserja. Skoraj tri desetletja se je izpopolnjeval in se še danes. Je glavni steber kulturnega društva. Ni sebičen, sprejema tudi napotke drugih. Krepi močno prijateljstvo, razumevanje in spoštovanje. Želim, da bi še dolgo tako vodil to društvo, kar je v zadovoljstvo vseh nas, članov društva, tako kot tudi kraja.

Brigita: Je srednje visok, suh in najstniškega videza. Marsikdo bi mu lahko rekel: "Glej ga šmrkavca", čeprav je moški v najlepših letih. Je oženjen, ima dva otroka in lep piknik plac ob reki Krki. Je tudi pošten, zna prisluhniti in svetovati. Ne zna se razjeziti in kričati. Z njim je lahko delati in ugodi vsaki prošnji brez težav. Tak je naš predsednik.